Hipoalergena jabolka

Besedilo: Boštjan Godec in Aleš Sedlar

Fotografiji: Boštjan Godec

Poznano je, da so tudi jabolka uvrščena med sadje, ki pri določenih ljudeh izzove alergene reakcije. Sadnih vrst, katerih uživanje plodov povzroča močnejše ali blažje alergijske reakcije v obliki srbenja in draženja ust, lic, jezika, grla, nosu in oči je kar nekaj. Takšne so poleg jabolk še hruške, jagode, marelice, breskve, češnje, fige, kivi, banane ter različni citrusi.

Trenutno so v jabolkih determinirane štiri beljakovine, ki so uvrščene na seznam alergenov Svetovne zdravstvene organizacije (Mal d1 – d4). Ena izmed njih je po strukturi zelo podobna beljakovinam v pelodu breze. Pri ljudeh, ki imajo seneni nahod in so alergični na pelod breze, se zato ob uživanju jabolk lahko razvije navzkrižna reakcija – to je alergija na jabolka. Ker so te beljakovine neobstojne in se v slini razgradijo, je alergijska reakcija ponavadi blaga in omejena na predel ust in žrela. Pojav imenujemo sindrom alergije v ustih (oralni alergijski sindrom). Ta oblika alergije na jabolka je bila v Evropi opisana predvsem v severnem in centralnem območju in po nekaterih podatkih naj bi zaradi nje kar 2 – 4 % prebivalcev severno zahodnega dela Evrope imelo težave z uživanjem jabolk. Pred njo niso varne niti pravljične osebe – v vsem nam dobro poznani pravljici naj bi se Sneguljčici v grlu zataknil košček jabolka, zaradi česar je prenehala dihati. Pravi vzrok njeni zadušitvi pa bi prav lahko bila močna alergijska reakcija organizma z oteklim grlom.

Ker so opisani alergeni manj obstojni, se jim v večini primerov lahko izognemo tako, da plodove termično obdelamo (kuhanje, peka). Kljub temu moramo biti pri uživanju tako pripravljene hrane (kompoti, peciva, marmelade, …) pozorni na morebitne alergijske reakcije, saj so v jabolkih prisotni tudi alergeni, ki so odporni na višjo temperaturo. Alergijo nanje razvijemo prav zaradi njihove obstojnosti, saj so le ti bolj odporni tudi na razgradnjo s prebavnimi encimi. Ti alergeni poleg že omenjenih lokalnih učinkov, v organizmu lahko povzročajo tudi sistemske učinke. Opažena je tudi navzkrižna alergena reakcija z drugimi vrstami sadja, pri tem velja omeniti oreščke kot so lešnik, oreh, mandelj, pistacija, arašidi … Ta oblika navzkrižne alergene reakcije je bila v Evropi opisana predvsem v mediteranskem območju. Ker je povečana koncentracija teh alergenov prisotna v lupini jabolk, se jim v določeni meri lahko izognemo, če sadje olupimo.

Sortiment je pri jablani izredno pester in koncentracije alergenov se od sorte do sorte lahko zelo razlikujejo. Sorte z zmanjšano vsebnostjo alergenov označujemo kot hipoalergene sorte. Uživanje plodov teh sort namreč pri precejšnjem deležu populacije, ki je sicer alergična na jabolka, ne povzroča alergij. Najbolj poznani hipoalergeni sorti sta Santana ter Elise.

Sorta Santana je jesenska sorta, ki zori v prvih dneh septembra. Je nizozemskega porekla, vzgojena je bila na inštitutu za žlahtnjenje rastlin CPRO-DLO v Wageningenu. Gre za križanca sorte Elstar z ameriško na škrlup odporno sorta Priscilla, po kateri je to odpornost tudi podedovala. Sorta Santana je bila vzgojena leta 1978, na tržišču se je pojavila leta 1996. Plod sorte Santana ima rumeno osnovno barvo, ki je v dobršnem delu prekrita z živo rdečim obarvanjem. To je bodisi prelito ali progasto razporejeno. V primerjavi s sorto Elstar je njen plod nekoliko večji, glede oblike pa ji je dokaj podoben ter je okroglo ploščat. Sorta se priporoča kot ena izmed najboljših na škrlup odpornih sort za hladnejši severno zahodni evropski predel. Sorto Santana uvrščamo v skupino jablanovih sort s prevladujočim kiselkastim okusom. Način rasti drevesa je podoben materini sorti Elstar. Sorta Santana ni primerna za skladiščenje za daljše časovno obdobje.

Sorta Elise je zimska sorta, ki zori v času zorenja standardne sorte Zlati delišes, kar je v Sloveniji običajno med 15. in 20. septembrom. Sorta je bila vzgojena na Nizozemskem (Wageningen, CPRO-DLO), na trgu se je pojavila leta 1990. Sorta Elise je križanec stare jablanove sorte Koksova oranžna reneta z nizozemsko sorto Septer. Slednja je križanec Jonatan x Zlati delišes. Sinonim za sorto Elise je Red Delight, njeno tržno poimenovanje je Roblos. Plodovi sorte Elise so nekoliko stožčaste oblike ter skoraj v celoti prekriti z rdečim obarvanjem. Lenticele (drobne pikice) so belo obarvane ter na plodu zelo dobro vidne. Nagnjenost sorte k izmenični rodnosti je relativno majhna. Okus plodov sorte Elise je zelo dober, sladek ter aromatičen. Sorta se glede svojih lastnosti odlično dopolnjuje s sorto Santana, tudi v smislu skladiščenja, ki je pri sorti Elise zelo dobro.

Hipoalergena sorta Elise (Koksova oranžna reneta x Septer) zori v času standardne sorte - Zlatega delišesa. Ta je v primeru pridelovalnih razmer Slovenije med 15. in 20. septembrom.
Hipoalergena sorta Elise (Koksova oranžna reneta x Septer) zori v času standardne sorte – Zlatega delišesa. Ta je v primeru pridelovalnih razmer Slovenije med 15. in 20. septembrom.
Sorta Santana (Elstar x Priscilla) zori v prvih dneh septembra. Poleg hipoalergenosti je sorta Santana predstavnica sort, ki so odporne na okužbo z jablanovim škrlupom.
Sorta Santana (Elstar x Priscilla) zori v prvih dneh septembra. Poleg hipoalergenosti je sorta Santana predstavnica sort, ki so odporne na okužbo z jablanovim škrlupom.
V pravljici bratov Jacoba in Wilhelma Grimm Sneguljčica in sedem palčkov naj bi se Sneguljčici v grlu zataknil košček jabolka, zaradi česar je prenehala dihati. Pravi vzrok njenih težav pa bi lahko bil v močni alergijski reakciji organizma z oteklim grlom in posledično oteženim dihanjem. Med alergologi se je za tovrstno in druge podobne alergijske reakcije uveljavil termin 'sindrom Sneguljčice'.
V pravljici bratov Jacoba in Wilhelma Grimm Sneguljčica in sedem palčkov naj bi se Sneguljčici v grlu zataknil košček jabolka, zaradi česar je prenehala dihati. Pravi vzrok njenih težav pa bi lahko bil v močni alergijski reakciji organizma z oteklim grlom in posledično oteženim dihanjem. Med alergologi se je za tovrstno in druge podobne alergijske reakcije uveljavil termin ‘sindrom Sneguljčice’.