STANJE V SADJARSTVU
Sadjarstvo ima na območju Slovenije razmeroma dolgoletno tradicijo in velik potencial za nadaljnji razvoj tako zaradi ugodnih pedo-klimatskih razmer kot tudi zaradi pomena sadja pri zdravi prehrani. Slovenski sektor sadja ima realne možnosti za tehnološki napredek in velik razvojni in tržni potencial, kar med drugim izvira iz naravnih danosti, tradicije, uveljavljenosti okolju prijaznih načinov pridelave in možnosti za nadaljnji razvoj na tem področju, kakovostnega znanja, ugodne geografske lege, velikega tehnološkega potenciala, velikih rezerv na področju porabe, ki se kažejo še vedno v prenizki stopnji samooskrbe s sadjem. Pri razvoju mednarodno konkurenčnega sadjarstva in ob upoštevanju zelo visokih okoljevarstvenih standardov je tudi v Sloveniji treba še naprej vlagati v nova znanja. S pridelavo je povezano tudi iskanje novih tehnoloških rešitev, ki zasleduje določene cilje, kot so preizkušanje novih sort in podlag ter ugotavljanje njihovih lastnosti v naših pedo-klimatskih razmerah pridelave. V zadnjih letih se srečujemo z zelo nestanovitnim vremenom, kar nam narekuje, da preučevane sorte in podlage pri različnih tehnologijah preučujemo in odbiramo tudi z ozirom na te podnebne spremembe.
Pridelava sadja je k skupni vrednosti kmetijske proizvodnje od leta 2004 prispevala med 4,7 in 8,5 odstotka vrednosti in v vrednosti rastlinske pridelave od 9,5 odstotka do 16,3 odstotka. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo pridelavi sadja v zadnjih petih letih (skupaj z jagodami) namenjeno deset tisoč hektarjev, od tega 4.050 hektarjev intenzivnih nasadov ter 4.906 hektarjev ekstenzivnih nasadov.
V Sloveniji je prevladujoča sadna vrsta jablana, ki so jo v letu 2016 pridelovali na 2.416 ha, kar predstavlja v zadnjih petih letih okrog 70 odstotkov vseh intenzivnih nasadov. V zadnjem desetletnem obdobju je opazen rahel trend povečevanja ekstenzivnih sadovnjakov, medtem ko je bil obseg površin intenzivnih sadovnjakov v tem obdobju stabilen. Trend naraščanja površin intenzivnih sadovnjakov je opazen pri lupinarjih, jagodičju in ostalih sadnih vrstah, pri koščičarjih pa je opazno zmanjšanje površin, enako tudi pri jablani.
V tehnologiji pridelave sadja prevladuje integriran način pridelave, v katero je bilo v letu 2014 vključenih 714 kmetijskih gospodarstev z 2.973 hektarji sadovnjakov. V letu 2016 je kmetijsko okoljska in podnebna plačila izvajalo 476 sadjarjev na površini 2.061 hektarjev.
Po oceni Kmetijskega inštituta Slovenije (2014) je bilo v zadnjih petih letih v Sloveniji v povprečju porabljenih 311 tisoč ton sadja. Pri sadju so opazna precejšnja medletna nihanja, različne stopnje samooskrbe so predvsem posledica obilnih oziroma skromnih letin, sicer pridelek sadja niha med 90.000 in 157.000 tonami. Stopnja samooskrbe s sadjem je bila v zadnjih petih letih okrog 43 odstotkov, stopnja samooskrbe s svežim sadjem pa je bila okrog 60 odstotkov.
Delež nasadov z mrežami proti toči in namakalnimi sistemi je še vedno premajhen. V Sloveniji se skupaj namaka 690 ha oziroma 17,1 odstotkov vseh intenzivnih sadovnjakov, z mrežami proti toči je pokritih 28 odstotkov vseh intenzivnih sadovnjakov, od tega je pri jablani pokritih skoraj polovica nasadov. Glede na strateške in razvojne cilje v sadjarstvu najbolj izstopa trend naraščanja površin z mrežami proti toči pri jablani.
NAMEN JAVNE SLUŽBE
Za razvoj konkurenčnega sadjarstva in za izpolnjevanje visokih okoljevarstvenih standardov je stalno potrebno vlagati v nova znanja. K razvoju slovenskega sadjarstva bodo med drugim prispevale tudi strokovne naloge v okviru Javna službe na področju sadjarstva.
Selekcijsko delo pri nekaterih sadnih rastlinah temelji na gensko zelo različnih lokalnih populacijah in sortah. Glavni namen naloge je vzgoja domačih sort oziroma klonov in vpis v sortno listo. V naših podnebnih razmerah je odbran material izhodišče za pridelavo kakovostnega sadilnega materiala in kakovostnega pridelka. Cilj introdukcije sort sadnih rastlin, vključno s tehnologijo pridelave in ugotavljanjem njihove vrednosti za predelavo, je neodvisen izbor sort in tehnologij, ki izkazujejo dobro prilagojenost slovenskim rastnim razmeram, dober pridelek ustrezne kakovosti in odpornost proti boleznim in škodljivcem pri tistih vrstah, za katere obstaja povpraševanje na trgu in je zato njihova pridelava predvidoma ekonomsko učinkovita. Javna služba za izvajanje strokovnih nalog v proizvodnji kmetijskih rastlin na področju sadjarstva bo s strokovno selekcijo sadnih rastlin, introdukcijo sort, tehnologijo pridelave, zagotavljanjem izhodiščnega razmnoževalnega materiala in ugotavljanjem vrednosti sadnih rastlin za predelavo prispevala k uresničevanju strateških usmeritev razvoja sadjarstva.
Naloge javne službe, opredeljene v tem programu, so:
- selekcija lupinarjev;
- introdukcija pečkarjev;
- introdukcija koščičarjev in kakija;
- introdukcija lupinarjev;
- introdukcija jagodičja;
- tehnologije pridelave pečkarjev;
- tehnologije pridelave koščičarjev in kakija;
- tehnologije pridelave lupinarjev;
- tehnologije pridelave jagodičja;
- zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala pečkarjev;
- zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala koščičarjev in kakija;
- zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala lupinarjev;
- strokovno-tehnična koordinacija v sadjarstvu.