Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort

Glavni problem je zmanjšanje negativnih vplivov intenzifikacije kmetijstva z iskanjem okolju prijaznejše kmetijske rabe, ki podpira biodiverziteto in nudi ekonomske perspektive kmetom. Problem za kmete je v pomanjkanju znanja glede izdelave in oskrbe ekstenzivnih sadovnjakov. Zaznane so bile potrebe po večji količini ekološko pridelanega sadja za predelavo in nadaljnjo prodajo. Revitalizacija in širitev sadovnjakov pomeni kmetom povečanje produktivnosti sicer pogosto zanemarjenih površin. tla).

Cilj:

• uvajanje vzdržne kmetijske rabe v obliki travniških sadovnjakov s tehnologijami pridelave, ki podpirajo biotsko raznovrstnost;
• vzpostavitev ekološko bogatejšega prostora, ki omogoča vzdržno pridelavo sadja;
• pokazati na pomen travniškega sadovnjaka kot krajinske prvine z visokim potencialom za podporo biodiverziti ob ustreznem vključevanju v kmetijski prostor;
• izdelava modela, ki bi bil zasnovan celostno. Dosedanji projekti (travniški sadovnjaki), so bili usmerjeni predvsem v tehnologijo vzgoje nege nasadov ter standardizacijo predelave sadja; prostorski vidiki vključevanja teh nasadov niso bili posebej

Konkretne lokacije (kmetije) – presojanje možnosti, načinov in obsega vključevanja travniških sadovnjakov v kulturno krajino (obnova/širitve/nove zasaditve travniških sadovnjakov z dvonamensko rabo).