Pregled stanja:
Introdukcija sort in klonov sadnih rastlin se izvaja v Sloveniji od leta 1958. Poleg navedenih strokovnih nalog so v tem obdobju potekali nekateri projekti, v katerih so bili pridobljeni še dodatni podatki o opazovanih sortah. V obstoječih kolekcijskih nasadih in na terenu so zasajene tako domače kot tuje registrirane sorte, za katere so v okviru dosedanjih strokovnih nalog ugotavljali prilagojenost slovenskim rastnim razmeram in primernost za pridelavo. Namen naloge introdukcija sadnih rastlin je preizkušati novejše tržno zanimive sorte in podlage, ki so križane ali selekcionirane v tujini. Namen testiranj v tujini vzgojenih sort ali klonov je ugotoviti lastnosti proizvodnega potenciala za naše podnebne razmere. Z izbiro ustreznih podlag se lahko pridelava določenih sadnih vrst uniformira ter specializira. S tem se širi možnosti pridelave določene sadne vrste tudi na rastiščih, ki so do zdaj veljala za manj ustrezna. Za dobro rodnost sadnih rastlin potrebujemo podlago, ki je dobro kompatibilna s sorto. Izvajanje introdukcije je potrebno za celovito oceno sorte, klona in podlage. Z izborom novih tržno zanimivih sort se dopolnjujejo matični nasadi za dolgoročno zagotavljanje izhodiščnega matičnega materiala. Ker se v pridelavi že kažejo vplivi spremenjenih podnebnih razmer, se delo usmerja ne le v iskanje novih tehnoloških rešitev, prilagojenih spremenjenim podnebnim razmeram (npr. dolgotrajna suša, padavine v času zorenja, škodljivci, bolezni), ampak tudi v iskanje primernejših sadnih vrst, sort in podlag v pridelavi. Obdobje trajanja preskušanja je pri sortah v povprečju od pet do sedem rodnih let, pri podlagah pa od osem do devet let, zaradi ugotavljanja redne rodnosti, zaradi neskladnosti sorte s podlago ter zaradi naknadnega propadanja dreves (zlasti pri marelici in hruški). Odbrana sorta oziroma podlaga na osnovi majhnega števila preučevanih dreves v introdukciji ne da dovolj informacij, kako moramo z njo ravnati v proizvodnih nasadih. Obetavne nove sorte oziroma podlage podrobneje preučijo v tehnoloških poskusih.
Preizkušanja se odvijajo v večjih pridelovalnih območjih, zato je treba pripraviti izbor ustreznih sort glede na tiste tehnološke značilnosti sort, ki so pomembne za gospodarno pridelavo kakovostnega sadja in imajo za razvoj slovenskega sadjarstva poseben pomen.
V zadnjem Sadnem izboru za Slovenijo je zdaj opisanih 28 sadnih vrst 315 različnih sort, ki so priporočene za pridelavo v Sloveniji in tudi uveljavljene v proizvodnih nasadih.
Pri pečkarjih so v okviru strokovnih nalog introdukcije spremljali več sto različnih sort in klonov pečkarjev. Določene sorte oziroma klone jabolk oziroma hrušk so izključili iz nalog zaradi različnih vzrokov – ali sorta ni bila tržno zanimiva ali pa je bila tehnološka posebnost. Manj kot polovica testiranih sort jablane je našla pot v sadjarsko proizvodnjo standardnega ali ekološkega načina pridelave. Jablana, ki je še vedno najbolj zastopana sadna vrsta v pridelavi z povprečno 2.700 hektarji letno, je na lokaciji sadjarskega centra v Mariboru in na lokaciji Brdo zastopana s kolekcijo 87 različnih klonov in sort. V Sadnem izboru je bilo od leta 2010 vključenih 24 novih sort jablan, kar je pri 205 preskušanih sortah jablan 11,7-odstotni delež. Pri koščičarjih je bilo v preizkušanju 185 sort (77 sort češenj, 76 sort slive, 32 sort marelice) in 16 podlag za marelico, v sadni izbor pa je bilo vključenih 35 sort (16 sort češenj, 10 sort slive, 9 sort marelice). Pri jagodičju so preizkušali 124 sort (69 sort jagod, 25 sort malin, 30 sort ameriške borovnice), v sadni izbor je vključenih 77 sort (40 sort jagod, 13 sort malin, 24 sort ameriške borovnice). Pri lupinarjih je v sadni izbor vključenih 13 sort oreha, 14 sort leske in 8 sort kostanja, v novih proizvodnih nasadih se jih je uveljavila več kot polovica.
Metode dela in kriteriji za določanje sort v introdukciji:
Metode dela so opredeljene v letnem programu dela.
Najpomembnejši kriteriji pri odločanju obsega preizkušanja v introdukciji (število sort pri posamezni sadni vrsti, obseg opazovanj in meritev, obseg analiz) so predvsem obstoječi obseg pridelave ter gospodarski pomen posamezne sadne vrste in želena širitev perspektivnih sadnih vrst v Sloveniji. Treba je upoštevati tudi lokalni pomen posamezne sadne vrste oziroma posamezne panoge in hkrati možnost nadaljnje širitve sadne vrste v pridelovalnih razmerah Slovenije glede na njen tržni potencial. Pri sadnih vrstah, kjer se sorte v pridelavi zelo hitro menjajo ali izrodijo (jagoda, breskev, nektarina, malina, češnja), je v primerjavi z vrstami, kjer se sorte menjajo na dolgo obdobje (oreh, kostanj, oljka, hruška, kaki), treba spremljati večje število sort.
1. Introdukcija pečkarjev
Cilji introdukcije pečkarjev:
- zagotavljanje neodvisnih podatkov o sortah, klonih in podlagah za jablano oziroma hruško na osnovi večletnih fenoloških opazovanj, meritev parametrov vegetativne rasti in rodnosti ter pomoloških analiz plodov, ki so prilagojene slovenskim pedo-klimatskim razmeram, so odpornejše proti različnim škodljivcem in boleznim v skladu z usmeritvijo k okolju prijaznim načinom pridelave in bi lahko izboljšale ponudbo jabolk in hrušk v Sloveniji;
- uvajanje novih sort, klonov in podlag v pridelavo v Sloveniji;
- dopolnitev Sadnega izbora sort, klonov in podlag glede na rezultate preizkušanj.
Naloge:
- preizkušanje sort, klonov in podlag jablan in hrušk v naših pedo-klimatskih razmerah glede na višino in kakovost pridelka, čas dozorevanja, izenačeno rodnost, odpornost na škodljive organizme glede na standardne sorte, klone in ugotavljanje skladnosti sorte, klona s podlago;
- preizkušanje lokalnih sort jablan in hrušk;
- zagotovitev rezervne lokacije pečkarjev na področju pridelave koščičarjev;
- preizkušanje skladnosti sort in podlag pri hruški zaradi naknadnega propadanja dreves;
- vrednotenje zunanjih lastnosti plodov (barva, oblika in masa ploda, okus ploda/degustacijska ocena);
- vrednotenje notranjih lastnosti plodov jabolk (suha topna snov, trdota mesa, skladiščna sposobnost sorte).
Kazalniki za doseganje ciljev:
- vzdrževanje in dopolnjevanje kolekcije najzanimivejših sort jablan in hrušk za potrebe introdukcije;
- število sort jablan in hrušk, ki so vključene v introdukcijo;
- število preizkušenih sort jablan in hrušk, ki so vključene v Sadni izbor za Slovenijo.
2. Introdukcija koščičarjev in kakija
Cilji introdukcije koščičarjev in kakija:
- neodvisni izbor sort, klonov in podlag za koščičarje in kaki na osnovi večletnih fenoloških opazovanj, meritev parametrov vegetativne rasti in rodnosti ter pomoloških analiz plodov, ki so prilagojene slovenskim pedo-klimatskim razmeram, so odpornejše proti različnim škodljivcem in boleznim v skladu z usmeritvijo k okolju prijaznim načinom pridelave in bi lahko izboljšale ponudbo koščičarjev in kakija v Sloveniji;
- uvajanje novih sort, klonov in podlag v pridelavo v Sloveniji;
- dopolnitev Sadnega izbora sort, klonov in podlag glede na rezultate preizkušanj.
Naloge:
- preizkušanje sort, klonov in podlag breskev, nektarin, marelic, češenj, višenj, sliv in kakija v naših pedo-klimatskih razmerah glede na višino in kakovost pridelka, čas dozorevanja, odpornost proti pokanju plodov (zlasti pri češnjah), odpornost na škodljive organizme glede na standardne sorte, klone in ugotavljanje skladnosti sorte, klona s podlago;
- preizkušanje lokalnih sort;
- preizkušanje skladnosti sort in podlag pri marelici zaradi naknadnega propadanja dreves in okužb s fitoplazmami;
- zagotovitev rezervne lokacije koščičarjev na področju pridelave pečkarjev;
- preizkušanje sort in podlag breskev in nektarin za sajenje na istem mestu;
- vrednotenje zunanjih lastnosti plodov (barva ploda, oblika, masa in debelina ploda, masa koščice, obarvanost kožice, okus ploda/degustacijska ocena);
- vrednotenje notranjih lastnosti plodov (suha topna snov, trdota mesa sorte);
Kazalniki za doseganje ciljev:
- vzdrževanje in dopolnjevanje kolekcije sort koščičarjev in kakija za potrebe introdukcije;
- število sort koščičarjev in kakija, ki so vključene v introdukcijo;
- število preizkušenih sort koščičarjev in kakija, ki so vključene v Sadni izbor za Slovenijo.
3. Introdukcija lupinarjev
Cilji introdukcije lupinarjev:
- preizkušanje tujih sort v naših pedo-klimatskih razmerah ima za cilj izbrati tuje sorte oreha, leske in kostanja, ki se dobro prilagodijo in dajo boljše rezultate od že uveljavljenih domačih ali tujih sort;
- izbrana sorta mora imeti vsaj eno od naslednjih lastnosti: pozno brstenje, lateralna rodnost in bogat pridelek, stabilna rodnost, tolerantnost oz. majhna občutljivost na gospodarsko pomembne škodljivce oziroma bolezni, plod odlične kakovosti (oreh), bujno rast, izpadanje zrelih plodov iz ovojnice, kakovosten plod, tolerantnost oz. majhno občutljivost na gospodarsko pomembne škodljivce oziroma bolezni (leska) ter majhno občutljivost na kostanjevega raka in kostanjevo šiškarico, bujno rast, kakovosten plod tipa maron (kostanj);
- dopolnitev Sadnega izbora glede na rezultate preskušanj.
Naloge:
- preučevanje osnovnih agrotehničnih in pomoloških karakteristik sort;
- oreh: opazovanja in meritve na terenu, ocena zdravstvenega stanja dreves (orehova rjava pegavost, orehova črna pegavost, orehova muha), vrednotenje plodov (velikost ploda, izplen jedrca, površina luščine ploda, debelina luščine ploda, spojenost luščine na šivu, ločljivost jedrca, barva kože jedrca);
- leska: opazovanja in meritve na terenu (listanje, cvetenje, pridelek, čas zorenja, delež zdravih plodov, delež neoplojenih plodov, delež plodov, poškodovanih zaradi lešnikarja), vrednotenje plodov (velikost in masa ploda, masa in izplen jedrca, debelina luščine, premer ploda, izenačenost oblike ploda in jedrc idr.);
- kostanj: opazovanja in meritve na terenu (obseg debla, višina dreves, pridelek), vrednotenje plodov (velikost ploda, masa ploda, penetracija ploda); ocena zdravstvenega stanja dreves (kostanjev rak, kostanjeva šiškarica);
- preučevanje posebnosti rasti in rodnosti lateralno rodnih sort oreha.
Kazalniki za doseganje ciljev:
- vzpostavljena in redno dopolnjevana kolekcija najzanimivejših sort lupinarjev za potrebe introdukcije;
- število sort lupinarjev, ki so vključene v introdukcijo;
- število preizkušenih sort lupinarjev, ki so vključene v Sadni izbor za Slovenijo.
4. Introdukcija jagodičja
Cilji introdukcije jagodičja:
- zagotavljanje neodvisnih podatkov o sortah na osnovi večletnih fenoloških opazovanj, meritev parametrov vegetativne rasti in rodnosti ter pomoloških analiz plodov, ki so prilagojene slovenskim pedo-klimatskim razmeram, so odpornejše proti različnim škodljivcem in boleznim v skladu z usmeritvijo k okolju prijaznim načinom pridelave in bi lahko izboljšale ponudbo jagodičja v Sloveniji;
- dopolnitev Sadnega izbora sort glede na rezultate preizkušanj.
- uvajanje novih sort jagodičja v pridelavo v Sloveniji z namenom razširitve ponudbe v vseh obdobjih leta oziroma podaljšanje sezone v jesensko obdobje.
Naloge:
- preizkušanje sort jagodičja v naših pedo-klimatskih razmerah glede na pridelek, okus, čas dozorevanja, odpornost plodov in odpornost na škodljive organizme v primerjavi z že uveljavljenimi vrstami in sortami;
- spremljanja fenoloških opazovanj na prostem in v zavarovanih prostorih.
Kazalniki za doseganje ciljev:
- vzdrževanje in dopolnjevanje kolekcije najzanimivejših sort jagodičevja za potrebe introdukcije;
- število sort jagodičevja, ki so vključene v introdukcijo;
- število preizkušenih sort jagodičja, ki so vključene v Sadni izbor za Slovenijo.